 |
Shema strani | Kontakt | Obveščevalne liste | Povezave | Oglaševanje | Webmaster | English | ||||||
|
|||||||
 |
|||||||
Partnerji: |
Seznam častnih članov, priznanj in pohval OZSOrientacist leta 2022 - nekaj utrinkov iz podelitve
Častni člani OZS:
Priznanje OZS za večletno aktivno delo v OZS
Priznanje OZS za podporo razvoju OT in OZS
Priznanje OZS za izvedbo dogodka ali aktivnosti v preteklem letu
Priznanje OZS za izstopajoč tekmovalni dosežek
Pohvala OZS mladim tekmovalcem za prizadevnost in napredek
Pohvala OZS za tekmovalni dosežek v mednarodnem okolju
Častni člani OZS:
Anton Lebar
Anton Lebar Anton Lebar
Roman Volčič
Roman Volčič Roman Volčič
Vladimir (Vlado) Sedej
Vlado Sedej Vlado Sedej
Bojan Jevševar
Bojan Jevševar Bojan Jevševar
Priznanje OZS za večletno aktivno delo v OZS:
Gregor Anderluh
Gregor Anderluh je začel svojo pot v orientacijskem teku kot zelo zagnan in perspektiven tekmovalec v mladinski konkurenci v OK Tivoli, udeležil se je več svetovnih prvenstev in svetovnih pokalov in je še danes je med najboljšimi tekmovalci po tehničnem znanju. V začetnem obdobju je v sodeloval pri izdelavi več črno-belih in barvnih orientacijskih kart, zasnoval in organiziral prvi zaključek lige – štafeto pokala mest in prvo prvenstvo v ultra dolgih progah. Pripravil je zbornik rezultatov lige 1990, nekaj časa sam izdajal orientacijsko revij Kompas, zasnoval in urejal spletne strani plastničenje. Vodil je sodniško komisijo, sodeluje pri izobraževanjih za trenerje, vaditelje in traserje. Zaslužen je za mnoge domiselne ideje v orientacijskem teku v Sloveniji. Tekmoval je še za OK Ursus in Škofjeloški OK, danes pa je član OK Polaris. Za svoje zasluge v razvoju orientacijskega teka in dolgoletno aktivno delo prejme priznanje Orientacijske zveze Slovenije.
Andreja Anžur
Andreja Anžur je začela z orientacijskim tekom konec osemdesetih in bila članica jugoslovanske mladinske reprezentance. V časopisih (Delo, Sportske novosti) je objavljala prve članke o rezultatih tekem v orientacijskem teku. Po letu 2000 se je aktivno vrnila k orientacijskem teku. Več let je bila selektorka mladinske reprezentance in vodja tekmovanj v šolskem orientacijskem teku. V tem času je skrbela za kategorizacijo tekmovalcev pri Olimpijskem komiteju Slovenije. Krajši čas je bila sekretarka zveze in članica trenerske komisije. Vrsto let je bila predsednica OK Tivoli, leta 2004 pa je ustanovila Orientacijski klub Komenda, ki je takoj po ustanovitvi postal eden uspešnejših klubov v Sloveniji. Za svoje zasluge v razvoju orientacijskega teka in dolgoletno aktivno delo prejme priznanje Orientacijske zveze Slovenije.
Damjan Čelik
Damjan Čelik je bil v prvih letih delovanja Orientacijske zveze eden najaktivnejših članov izvršnega odbora OZS in večletni vodja Tekmovalne komisije. Zaslužen je za zagotovitev prvih računalniških programov za vodenje ter obdelavo rezultatov tekem in SOL ter za prvi pravilnik tekmovanj, ki je v marsičem osnova sedanjemu. Delo z mladimi tekmovalci v OK Cerkno in kasneje v OK Azimut je bilo po njegovi zaslugi vzor tudi za druge orientacijske klube v Sloveniji. Izdelal je črno-belo orientacijsko karto Lamek. Bil je med glavnimi pobudniki in organizatorji večdnevnega tekmovanja Cerkno Cup, ki se je razvil v eno največjih in tradicionalnih mednarodnih tekmovanj v Sloveniji. Za svoje zasluge v razvoju orientacijskega teka in dolgoletno aktivno delo prejme priznanje Orientacijske zveze Slovenije.
Anica (Nuša) Hribar
Anica (Nuša) Hribar je bila v 80-ih letih članica jugoslovanske članske reprezentance in nato še vrsto let članica slovenske reprezentance. Skupaj z možem Bojanom je sodelovala pri zgodnjem razvoju orientacije v JV Sloveniji orientacijskega teka in pri ustanovitvi OK Brežice, kjer že dolga leta vodi šolo orientacije za mladino. Skupaj z Bojanom sta pripeljala orientacijski tek v Fakulteto za šport, kar je omogočilo izvedbo seminarjev za trenerje in vaditelje orientacijskega teka. Vodila je komisijo za šolska tekmovanja in bila vodja izobraževalnih programov pri OZS. Sodelovala je kot mentor pri izdelavi priročnika za poučevanje začetnikov v orientacijskem teku pri Fakulteti za šport. Pomembno je prispevala k prepoznavnosti orientacijskega teka pri Fundaciji za šport in s tem k pridobivanju sredstev za delovanje zveze. Za svoje zasluge v razvoju orientacijskega teka in dolgoletno aktivno delo prejme priznanje Orientacijske zveze Slovenije.
Silvij Močnik
Silvij Močnik je bil več let član Izvršnega odbora OZS, vodil je številne občne zbore, zadnjih nekaj let je povezovalni član nadzornega odbora, je sodnik na mnogih tekmah. Že dve desetletji skrbi za izdelavo priznanj za skupno uvrstitev SOL. Vsa leta je nepogrešljiv član vodstva OK Azimut tako v vlogi blagajnika, kot tudi pri izvedbi najzahtevnejših tekmovanj. Silvij Močnik je 40 let aktiven in eden najuspešnejših tekmovalcev v svojih starostnih kategorijah, tudi udeleženec svetovnih veteranskih prvenstev, nekoč kot član PD Idrija, danes kot član OK Azimut. Za svoje zasluge v razvoju orientacijskega teka in dolgoletno aktivno delo prejme priznanje Orientacijske zveze Slovenije.
Roman Sladič
Roman Sladič je bil vodja in eden glavnih pobudnikov orientacijskega teka kot individualne panoge v Odboru za orientacijo Mladinske komisije Planinske zveze Slovenije. Bil je avtor prve večbarvne orientacijske karte v Sloveniji, organizator seminarjev in tekem v obdobju prehoda na IOF orientacijo in tekmovalec, večletni član IO OZS in sodnik. V zadnjem obdobju izjemno podpira delovanje mladinske reprezentance in mnoge druge projekte OZS in vodi OK Perkmandelc. Za svoje zasluge v razvoju orientacijskega teka in dolgoletno aktivno delo prejme priznanje Orientacijske zveze Slovenije.
Miha Škarabot
Miha Škarabot je bil predsednik IO OZS v obdobju 1994 - 1997, pred tem je vodil tekmovalno komisijo. V času njegovega vodenja je zveza pričela z utečenim delom, hkrati pa se je morala srečevati s težavami zaradi upada prihoda tujih tekmovalcev, posledice nestabilnih razmer v soseščini. Odločilno je prispeval k izidu priročnika Orientacijski tek. Poleg zveze je bil vseskozi aktiven v klubih, najprej v Mariborskem orientacijskem klubu, kasneje pa v OK Polaris, katerega ustanovni član je. Sodeloval je pri izvedbi velikega števila tekem, opravljal naloge sodnika, sodeloval pri trening kampih. Je eden zgolj petih oseb, ki je sodeloval na tekmovanjih v vseh 29 letih izvedbe SOL, poleg tega je aktivno tekmoval tudi v kolesarski in smučarski orientaciji. Za svoje zasluge v razvoju orientacijskega teka in dolgoletno aktivno delo prejme priznanje Orientacijske zveze Slovenije.
Klemen Kenda
Klemen Kenda se je z orientacijskim tekom seznanil preko tabornikov, nato pa kot tekmovalec in dolgoletni predsednik v matičnem Orientacijskem klubu Azimut vzpodbujal delo z mladimi in vodil organizacijo mnogih tekmovanj, kar se danes kaže v tem, da je OK Azimut že vrsto let najbolj množičen in tekmovalno najuspešnejši orientacijski klub v Sloveniji in sta iz njegovega okvira izšli zagnani skupini v Ajdovščini in Tolminu. V okviru Orientacijske zveze Slovenije je pet let opravljal nalogo sekretarja, v letih 2014 do 2016 pa predsednika IO. Vzpodbujal je povezovanje OZS s sorodnimi organizacijami v Sloveniji (Zveza tabornikov Slovenije, Gasilska zveza, Zveza gluhih in naglušnih) in tujini, kjer je trenutno tudi podpredsednik orientacijske zveze južne Evrope (SEEOA). Kot večletni vodja mladinskih reprezentanc je zasnoval vzoren sistem trening kampov, mnoge izvedel in vodil ekipe na mnoga mednarodna tekmovanja. Sodeloval je pri izvedbi tečajev za usposabljanje vaditeljev, vzpodbujal izvedbo rednih popoldanskih treningov, vodi člansko reprezentanco. Zasnoval in izdelal je spletno stran zveze z aplikacijami, ki poleg informiranja omogočajo registracijo tekmovalcev, spremljanje in vodenje sistema tekmovanj in lig. Je eden redkih tekmovalcev z rednim nastopanjem v vseh štirih panogah športne orientacije. Za njegove zasluge v razvoju orientacijskega teka in dolgoletno aktivno delo mu podeljujemo priznanje Orientacijske zveze Slovenije.
Andraž Hribar
Andraž Hribar je do sedaj najtrofejnejši slovenski tekmovalec v orientacijskem teku. V slovenskem merilu je od tekmovalnih začetkov v otroških in mladinskih kategorijah pa do članskih osvojil z naskokom največ naslovov državnih prvakov v vseh disciplinah, prav tako pa tudi največ zmag v slovenski orientacijski ligi. Kot član reprezentance Slovenije je zaslužen za najodmevnejše rezultate Slovencev na svetovnih prvenstvih, tudi na mnogih drugih tekmovanjih v mednarodni konkurenci je dosegal prepoznavne dosežke. Nekaj let je reprezentanco tudi vodil, poleg tega v okviru OZS pripravljal trening kampe, sodeloval na tečajih usposabljanja vaditeljev. Vedno je svoje znanje in izkušnje nesebično delil z drugimi, tako osebno kot preko izčrpnih objavljanih zapisov o svojih orientacijskih aktivnostih. Mnogim mlajšim orientacistom je svetoval, jim pomagal pri treningih in pripravah na tekmovanja. Sodeloval je pri izvedbi velikega števila tekem ter pogosto opravljal naloge sodnika. Čeprav ima z letošnjim letom pravico osvajati naslove že tudi v kategoriji veteranov bo najverjetneje trajalo še kar nekaj časa, da ga bodo mladci izrinili z mesta najboljšega orientacista v Sloveniji v članski kategoriji. Za dolgoletno delo v in dolgoletne tekmovalne dosežke mu podeljujemo Priznanje Orientacijske zveze Slovenije.
Boris Bauman
Boris Bauman je kot tabornik z ekipo uspešno tekmoval na orientacijskih tekmovanjih in se v želji po orientacijskem napredku v drugi polovici 80-ih let aktivno vključil v razvoj orientacijskega teka v Sloveniji. Bil je ustanovni član OK Tivoli, tri leta kasneje pa je ustanovil Mariborski orientacijski klub, katerega z vmesno krajšo prekinitvijo vodi že 30 let. V 90-ih letih je bil večkratni državni prvak in redni državni reprezentant, udeležil se je več svetovnih prvenstev in svetovnih pokalov, tekmoval je tudi v smučarski orientaciji in orientaciji z gorskimi kolesi; tudi danes pogosto premaguje mnogo mlajše od sebe. Organiziral je številna kvalitetna orientacijska tekmovanja in srbel za razvoj orientacijskega teka v SV Sloveniji. Sam ali v sodelovanju je izdelal več kart za orientacijski tek in kasneje finančno in organizacijsko zagotovil izdelavo mnogih kart, ki so na voljo za treninge in tudi tekmovanja vsem orientacistom. Vrsto let je zagotavljal najugodnejšo možnost tiska kart, pri tem je tudi sam iskal rešitve. Bil je prvi, ki je v slovenski orientacijski tek vnesel podjetniško miselnost, najprej s tiskom majic, kar je preraslo v danes uspešno podjetje. Za svoje zasluge v razvoju orientacijskega teka in dolgoletno aktivno delo prejme priznanje Orientacijske zveze Slovenije.
Stanko Čufer
Stanko Čufer že dolga leta deluje kot uspešen pedagog na OŠ Dobravlje, kjer svoje učiteljske obveznosti dopolnjuje z organizacijo številnih izvenšolskih dejavnosti. Z orientacijo se je srečal pri amaterski radiogoniometriji (ali krajše ARG), ki je tehnično-športna disciplina, tesno povezana z orientacijskim tekom. Po njegovi zaslugi so se začele karte za orientacijski tek uvajati tudi v ARG v Sloveniji. Skupaj z Marijo Kovač je orientacijski tek (poleg tega pa tudi smučarsko orientacijo) predstavil številnim generacijam dobraveljskih učencev, pri čemer velja poudariti, da tako močna pobuda v vsej zgodovini slovenske orientacije ni prišla prav z nobene druge šole. Najprej so dobraveljski orientacisti delovali v okviru šole, kasneje pa v OZS najprej v okviru OK Nove Gorica, nato v OK Azimut in končno (od leta 2012) samostojno v PD Ajdovščina. V obdobju, ko so bili ostali klubski mladinski pogoni še relativno majhni, je bila dobraveljska odprava na številnih tekmah velikokrat med največjimi in najuspešnejšimi. O tem pričajo tudi številni uspehi, naslovi državnih prvakov, ter državni reprezentantje, ki so izšli iz njegove šole. PD Ajdovščina je po njegovi zaslugi v letu 2018 osvojila tudi naslov klubskega ligaškega prvaka v smučarski orientaciji. Izkazal se je tudi kot tekmovalec in vrhunskim rezultatom v ARG dodal še obilico naslovov državnega prvaka v orientaciji, zmag na državnih tekmovanjih, kljub veteranskemu stažu pa je osvojil tudi naslov državnega prvaka med slovensko elito v smučarski orientaciji. Za svoje zasluge v razvoju orientacijskega teka in dolgoletno aktivno delo prejme priznanje Orientacijske zveze Slovenije.
Miro Šalamun
Miro Šalamun se je z orientacijskim tekom seznanil kot zaposlen v Slovenski vojski, kjer so ga po uspešnem uvodnem treningu v sklopu usposabljanja povabili v vojaško reprezentanco. V njej je dolga leta sodeloval kot tekmovalec, kasneje še kot selektor in vodja reprezentance, pa tudi kot organizator ali koordinator izvedbe vsakoletnega prvenstva Slovenske vojske v orientacijskem teku. Že kmalu se je zavedal, da je za razvoj OT v okviru SV nujna tudi povezava s civilnimi tekmovanji, katerih se je kmalu začel udeleževati, k temu pa aktivno vzpodbujal tudi druge člane vojaške reprezentance, tudi s pomočjo posebnega dodatnega točkovanja na tekmah SOL. Lotil se je tudi priprave tekmovanj za orientaciste izven SV. V ta namen je sam financiral izdelavo dveh kart za orientacijski tek – Zadvorski hrib in Velike Bloke. Malokdo ve, da je razpisal in pripravil prvo tekmovanje v orientaciji z gorskimi kolesi v Sloveniji, v Lipici, ki pa ga zaradi sneženja na predvečer napovedane tekme ni mogel izvesti. Ker podpore v Društvu Sokol Moste in kolesarskem društvu Pegazz ni imel, vsega pa ni mogel opraviti sam, je poiskal nove somišljenike med nekaterimi takrat že aktivnimi orientacisti in tako je 1998 nastal OK Polaris, katerega Miro vodi kot predsednik še danes. Več let je bil tudi član IO OZS, je trener OT prve generacije usposabljanj, velikokratni sodnik, tekmovalec v vseh panogah in tudi prejemnik medalj na veteranskih prvenstvih jugovzhodne Evrope. Za svoje zasluge v razvoju orientacijskega športa in dolgoletno aktivno delo prejme priznanje Orientacijske zveze Slovenije.
Priznanje OZS za podporo razvoju OT in OZS:
Niko Slana
Niko Slana ni bil nikoli član nobenega orientacijskega kluba, nikoli ni tekmoval na tekmi, kaj šele jo organiziral, je pa za razvoj orientacijskega teka napravil več kot katerikoli naš član na področju medijske pozornosti. Kot urednik revije Šport mladih je bil naš prvi sogovornik pri pripravi Prvenstev za osnovne in srednje šole. Okrepil je naše prve stike z Zavodom za šolstvo RS ter Ministrstvom za šolstvo in šport. Poskrbel je za objavo razpisov in predstavitev športa med učitelji športne vzgoje ter pomagal pri zagotovitvi finančnih sredstev, medalj in priznanj za prvenstva. Na tekmovanjih je reden gost in s fotoaparatom in beležko dokumentira nastope osnovnošolcev in srednješolcev. S takšno podporo so postala Prvenstva za osnovne in srednje šole množična tekmovanja z okoli 200 tekmovalci. Ko je izdelava knjige Orientacijski tek zaradi sprememb predhodnih dogovorov obstala na mrtvi točki je Niko poskrbel za lektoriranje, se dogovoril z recenzentom in bistveno pripomogel k temu, da imamo danes osnovno literaturo o orientacijskem teku v slovenskem jeziku. V reviji Šport mladih večino prispevkov o orientacijskem teku pripravi sam, saj kljub njegovi želji sami žal ne uspemo pripravljati gradiva, ki bi ga lahko objavil. Čeprav takšna praksa lahko prinese tudi kakšno različno interpretacijo pa sta Niko in Šport mladih glasnika orientacijskega teka med učenci šol v Sloveniji.
Herwig Allwinger
Herwig Allwinger je zagotovo eden največjih promotorjev slovenskega orientacijskega teka v svetu in je s slovensko orientacijo povezan od samega začetka. Nesebično pomaga kjerkoli lahko. Pred leti je svoj rumen avto napolnil s slovenskimi elitaši in jih vozil s seboj na mednarodne tekme po Avstriji, Italiji, Madžarski, Češki... V Mariborskem OK je pomagal risati karte, prvo že leta 1989, organizirati tekmovanja in treninge, mnoge v povezavi z Avstrijci. Zaslužen je tudi za to, da je leta 2000 na promocijski tekmi Svetovnega park pokala v Mariboru (zametki šprint tekmovanj) nastopila celotna svetovna elita. Vsa leta izjemno promovira slovenski orientacijski tek pri vsakomur, ki ga je pripravljen poslušati. Neuradni arhivar in zbiratelj rezultatov, fotografij, kart – vsega, kar je povezano z našim orientacijskim tekom. Na prvem pokalu Alpe Adria je nastopal kot član reprezentance Slovenije. Herwig je tudi skrajno motiviran udeleženec slovenskih tekmovanj in čeprav tujec eden zgolj petih udeležencev vseh slovenskih lig. Na njegovo entuziastično ljubezen do OT nasploh, a slovenskega še posebej, lahko računamo tudi v prihodnjih letih.
Robert Vončina
Robert Vončina kot mentor in trener mladih orientacistov na Gimnaziji Jurija Vege Idrija aktivno deluje že od leta 1996, s tem šolskim letom bo torej zaključil že 20 let delovanja v orientaciji. Leta 1997 se je z gimnazijsko ekipo prvič udeležil svetovnega šolskega prvenstva v orientacijskem teku, ki se je takrat odvijalo v Cuneu v Italiji. S svojimi ekipami je odtlej sodeloval pri prav vseh slovenskih odpravah na šolskih svetovnih prvenstvih. Njegovi dijaki so 3x stali na odru za diplome (1. - 6. mesto), od teh je Peter Tušar leta 2013 osvojil tudi prvo medaljo - bron - za Slovenijo na večjih tekmovanjih v orientacijskem teku. Od leta 1996 dalje so njegovi dijaki pobrali tudi večino individualnih in ekipnih naslovov državnih prvakov na državnih šolskih prvenstvih. Robertovo delo je močno povezano z Orientacijskim klubom Azimut, saj je s popularizacijo športa poskrbel, da se je z orientacijo in resnim treningom v teh 20 letih srečalo preko 100 dijakov. Za svoje zasluge v razvoju orientacijskega teka in dolgoletno aktivno delo prejme priznanje Orientacijske zveze Slovenije.
Branko Škof
Dr. Branko Škof je z Orientacijsko zvezo Slovenije začel sodelovati leta 1998, ko je bila ustanovljena Fundacija za šport, katere član je bil. Takrat se je Orientacijska zveza Slovenije na vseh ravneh trudila za svojo uveljavitev z željo širjenja in popularizacije orientacijskega teka. V Fundaciji za šport je dr. Škof prepoznal vrednost mladega, še ne uveljavljenega športa v državi, in imel odločilno vlogo pri izboru na razpis prijavljenih programov Orientacijske zveze Slovenije. Ključno vlogo je odigral pri pripravi prvih programov usposabljanj za pridobitev naziva vaditelj in trener orientacijskega teka. Z nesebičnimi nasveti je pomagal pri piljenju programov do trenutka, ko so bili verificirani na Fakulteti za šport in kasneje na Strokovnem svetu za šport, s čimer smo pridobili prve javno veljavne izobraževalne programe za trenerje orientacijskega teka, s katerimi je lahko zveza omogočila svojim članom pridobitev formalnih nazivov športnih delavcev za delo z mladimi, na drugi strani pa tudi za dvig tekmovalne kakovosti tedanjih tekmovalcev. Verjamemo, da je imel izjemno pomembno vlogo tudi pri vključitvi orientacijskega teka v študijske programe na fakulteti za šport, tako v obvezne vsebine kot posebej s pobudo za akreditacijo izbirnega predmeta orientacijski tek. Kot strokovnjak za psihofizično pripravo tekačev že več kot dve desetletji sodeluje pri usposabljanjih za vaditelje, trenerje in sedaj strokovne delavce v športu kot predavatelj, sodeloval je pri prenovah programov, pomagal pri iskanju primernih predavateljev in demonstratorjev za različne vsebine usposabljanj. Čeprav mu zveza kot organizator usposabljanja kdaj ni mogla ponuditi ustreznih pogojev, svojega sodelovanja ni nikoli odrekel. Da bi se bolje seznanil z zakonitostmi in posebnostmi tekačev orientacijskega teka je tekače vključil tudi v svoje znanstvene raziskave. Vlogo in aktivnosti športne orientacije je krepil tudi v svojih mednarodnih povezavah. Za svoje zasluge v razvoju orientacijskega športa in njegovo prepoznavnostjo na Fakulteti za šport in širše v slovenske športnem strokovnem okolju prejme priznanje Orientacijske zveze Slovenije.
|
|
